Letnik 1971, Ljubljančan srečnega otroštva, mlajši brat starejše sestre. Zdaj oče 8 letnega fantka in 6 letne punčke.
Moja prvi spomin na karkoli "energetskega" sega nekam okoli 10 leta, ko sem se igral pri svojem takratnemu najboljšem prijatelju. Njegova teta na obisku je nekega dne izvlekla nihalo in nam merila "energijo na rokah". Celotni družini so namerili 2-3, meni pa 5 (največ možno).
"Daj še drugo roko, Jani!" Spet je nihalo pokazalo 5. "Oh, tega pa še nisem videla, dajmo poskusiti še v drugem prostoru!" Spet 5. "Dajva zamenjati stole!" Spet 5, vedno 5. Navdušeno me je gledala, sam pa nisem ničesar razumel.
No, ta dogodek me ni čisto nič spremenil. Ko gledam nazaj, sem bil vedno zelo prizemljena oseba. Bik po horoskopu, ki ni verjel v horoskop oz. v prav ničesar, kar je vsaj malo "smrdelo" po ezoteriki, energijah, duhovnosti, spiritualnosti, bogu, božanskem,... . Družinsko ateistično okolje je pač postavilo take temelje. In hvaležen sem za to. Namreč imel sem odlično izkušnjo pisanja po nepopisanem listu razumevanja kako stoji in se vrti ta svet. Vse sem lahko odkrival na svoj način ob svojem času.
Naslednji dogodek se je zgodil dolgih 25 let kasneje, leta 2005. Na novoletni zabavi ob igranju odlične družabne igre Naseljenci otoka Katan v polnem razmahu, kjer se čaka na "potezo" tudi po 15 minut, sem se začel dolgočasiti. Ne vem zakaj sem se začel zabavati z dolgimi vdihi. Kmalu sem občutil močno toplino v rokah v oblike krogle. Za hec sem jo spustil prijatelju v naročje. Odskočil je z vzklikom:" Kaj za vraga počneš? Kaj je to?" Lahko sem "frcnil" energijo čez mizo in ljudje so se prijeli ga glavo in me začudeni gledali. Energija je prihajala v izobilju, telo sem izdatno okopal v vrtincih (vrtečih se osmicah) energije. Pravzaprav je to izkušnjo nemogoče opisati, lahko le rečem, da sem odpravil vsa boleča mesta na telesu z največjo lahkostjo. Poleg tega se mi je občutno povečala izven čutna zaznava, tako da sem lahko nekaj časa igral Katan z zaprtimi očmi in sem natanko vedel vse kar se dogaja v prostoru. Bila je najboljša reč, ki se mi zgodila do takrat. Daleč najboljša z naskokom.
Ker nisem delel, kaj sploh je to, me je zgrabila nepopisna evforija, nekako kot če bi dali opici voziti vesoljsko ladjo. Takrat še nisem vedel, da z energijami se sploh ni za igrati, vendar sem želel, da vsi prisotni občutijo te energijske krogle. Brezglavo sem se razsipal z energijo vse naokoli. Naslednje jutro sem se zbudil sicer naravnan, z jasnim umom, vendar z ledeno mrzlimi rokami.
Zgodilo se je povsem nepričakovano in me močno zaznamovalo. Brez karkšnega koli dela na sebi, dolgoletne prakse meditacije, redne vadbe joge. Kar tako iz jasnega. Ne morem trditi, da je bilo moje srce takrat povsem odprto in sprejemalo svet tak kot je. Ne, nikakor ne. Bil sem povsem vsakdanji fant, z zamerami, jeznimi dnevi, poln želja in pričakovanj, daleč od notranjega miru. Vsekakor je prišlo to do mene povsem nepripravljenega.
Ni odveč govoriti, da odgovora kaj je bilo to nisem dobil. Spraševal sem vse, ki bi lahko karkoli vedeli, zdravilca Kitajske tradicionalne medicine in mnoge, ki bi lahko kaj vedeli. Z spraševanjem sem končal, ko sem dobil odgovor od zdravnika splošne medicine: Jani, take pri nas zdravimo!" In mislil je na norišnico. Danes vem, da je spiritualnost zelo individualna in so poti zelo različne. Vsak ima svojo pot ob svojem primernem času. Odgovor pride ob pravem času.
Druga reč; zelo verjetna posledica tega dogodka. Začelo se mi je slabšati zdravje, predvsem kot bolečine v hrbtenici, tako da na koncu obležal z povsem negibno hrbtenico z neznosnimi bolečinami. Začel sem pot čiščenja telesa, razkisanja. Po mnogih letih sem odkril knjige in ugasnil TV. Z knjigami o zdravju neizogibno pridejo tudi knjige o duhovnosti. Spet sem se postavil na noge, močnejši kot kadarkoli prej.
Močan pečat na meni je pustila delavnica Karmične diagnostike pri Marjanu Ogorevcu, ko sem prvič videl resničnega mojstra pri delu. Nič olepševanja, jasen in delujoč sistem odpravljanja vzrokov vseh vrst težav. Njegove knjige so pustile jasno sporočilo:" Vsak poseg v človekovo biopolje (npr. dodajanje "dobrih" enegij in odvzemanje "slabih" ima lahko hude posledice tako na zdravilca kot klienta. Trajno deluje le odpravljanje vzrokov na "mestu" kjer je nastalo. Iz več virov sem slišal za zdravilce učence Zdenka Domančiča, kako so umrli ali hudo zboleli. Tako me ni nič vleklo v smer učenja tovrstnega energetskega zdravljenja. Raje sem začel delati na sebi, kot se učiti delati na drugih. Poglobil sem se v dela Louise Hay, Miguela Ruiza, Thich Nhat Hanha, ... ter predvsem S. N. Lazareva. Njegova dela so pustila najmočnejšo sled.
Nekaga jesenskega dne leta 2012 mi je mama dejala:
" Bila sem na predavanju v Cankarjevem domu. Tam je zdravilec na odru v zelo kratkem času odpravil zelo omejeno gibljivost v ramenih na neki ženski. Lej, kupila sem tudi knjigo. Jo želiš prebrati?"
"Ne, mami, sploh ne! Govorila sva o tem. Ne sme se posegati v biopolje ljudi na tak način brez da se odstranjuje vzrok! Sploh nočem te knjige! Res me ne zanima!"
No, ta knjiga se je vseeno znašla v vrečki skupaj z kupom revij in reči, ki jih je pripravila zame, da jih odnesem domov. Doma sem knjigo najprej odložil na kup reči, ki čaka na starše, nato pa sem ji le dal malce priložnosti. Kaj naj rečem? Knjigo Dr. Erica Pearla sem odložil šele ob 3 zjutraj/ponoči. Posrkala me je vase.
Kmalu sem izvedel, da pride Dr. Eric Pearl ponovno v Ljubljano jeseni 2013. Kljub hudi denarni stiski sem vedel, da tam enostavno moram biti. Prekinil sem življensko zavarovanje, da sem se lahko udeležil seminarja. Pred seminarjem (spomladi 2013) sem odšel še na svojo Ponovno povezavo. Tam se mi je čudežno, v trenutku in trajno popravil sluh na levem ušesu, kot posledica vnetja srednjega ušesa neke deževne regate pred 20 leti. Jasno mi je bilo, da je Ponovna povezava nekaj, čemur se moram posvetiti.
Pred samim seminarjem je bilo seveda nekaj dvoma, ali se bom lahko tudi sam naučil tega, vendar mi je bilo takoj na začetku seminarja povsem jasno, da so frekvence, energije in svetloba Ponovne povezave tukaj pri meni ob meni in v meni. Lahko samo rečem, H v a l a !
Ponovna povezava mi je spremenila življenje.
Vse ob svojem času...
