Znanost o Ponovni povezavi


Najsodobnejša dognanja in informacije, pridobljene na podlagi študijskih raziskav, vam bodo osvetlile pot do globljega razumevanja principa povezovanja zdravljenja, znanosti in človekove zavesti za dosego ravnovesja in razvoj globalne evolucije. Nova odkritja vodilnih znanstvenikov in raziskovalcev nudijo temeljitejši vpogled in dokazujejo verodostojnost Reconnective Healinga® na vseh ravneh – fizični, čustveni, umski in duhovni.

Dr. William Tiller, zaslužni profesor Univerze Stanford je Ponovno povezavo proučeval na seminarjih z dr. Ericom Pearlom. Njegov cilj je bil ugotoviti, ali se na seminarju z energijskega vidika »dogaja kaj posebnega«. Zasnoval je napravo, ki meri spremembe v polju prostora v primerjavi z običajno realnostjo. Naprava dr. Tillerja je že šest ur pred pričetkom seminarja začela zaznavati spremembe v polju prostora, kjer naj bi potekal seminar. To je bilo še preden so se na lokaciji pojavili dr. Pearl in njegovi sodelavci. Pogojenost polja prostora je po začetku seminarja še naraščala in ko je dosegla vrh, je bila razlika med začetno točko in vrhom izjemna. Dr. Tiller jo je ponazoril s tole primerjavo: » Če bi imeli nepogojeno polje prostora in če bi s segrevanjem želeli doseči rezultat eksperimenta, bi morali prostor segreti za več kot 300 stopinj Celzija, in to je ogromno.« V resnici se temperatura v prostoru ni spremenila za več kot 5 do 10 stopinj. Dr. Tillerja je to napeljalo na predpostavko, da ni šlo za energijski učinek, pač pa učinek entropije. Kaj to pomeni? Med seminarjem prihaja v resnici do izmenjave informacij, ustvarjajo se nove informacije in ko se to dogaja, se raven entropije znižuje. Po besedah dr. Tillerja ljudje pri Reconnective Healingu® v osnovi gradijo svojo lastno infrastrukturo. Zaradi tega se povečuje obseg informacij v vesolju, kar pomeni, da se termodinamična entropija znižuje, kar pomeni, da se narava sama obnavlja. Dr. Tiller pojasnjuje naprej… »V 20. letih prejšnjega stoletja je veljalo, da se entropija v naravnih procesih ves čas povečuje, zaradi česar naj bi se vesolje na koncu ohladilo, vse živo pa bo nekoč umrlo. To ne drži več, saj z vgradnjo infrastrukture v ljudi in prostor začno nastajati informacije. In ko nastajajo informacije, se entropija znižuje, kar pomeni, da ljudje s tem procesom obnavljajo termodinamični potencial našega vesolja. To je po mnenju dr. Tillerja tudi eden od razlogov za obstoj človeka na našem planetu. Ko sami ozdravimo, ozdravi z nami tudi del vesolja in del našega sveta. Dr. Tiller je meritve opravil na petih seminarjih in vsakič so bili rezultati podobni.

Več o Dr. William Tiller-ju >>

 

Dr. Gary Schwartz, profesor na Univerzi Arizona, je izvedel več nadzorovanih eksperimentov, da bi ugotovil, ali je spekter Ponovne povezave nekaj kar lahko potrdi splošna znanost v laboratoriju. V enem od poskusu so dr. Pearl in njegovi pomočniki imel nalogo biti »oddajniki«, prostovoljci pa so imeli nalogo biti »sprejemniki«. Poskus je pokazal, da so lahko sprejemniki, ki niso videli kaj delajo oddajniki, v kar 95% primerov natančno ugotovili kdaj in kam prejemajo spekter Ponovne povezave. Nadalje je dr. Schwartz ugotovil, da spekter Ponovne povezave deluje kot elektromagnetni signal. V drugem eksperimentu so »oddajnike« priključili na elektrokardiogram (EKG), ki meri delovanje srca oziroma srčne valove, »sprejemnike« pa na elektroencefalogram (EEG), ki meri možgansko aktivnost oziroma možganske valove. Dr. Schwartz je ugotovil, da so se srčni valovi oddajnikov vtisnili v možganske valove sprejemnikov. Pri tem je bilo najbolj zanimivo to, da so se srčni valovi oddajnikov in možganski valovi sprejemnikov ujemali, četudi sprejemniki niso vedeli, da sprejemajo spekter Ponovne povezave. To pomeni, da so sprejemniki spekter zaznavali nezavedno, kar se je dalo izmeriti na elektromagnetni ravni. Ujemanja med srčnimi in možganskimi valovi niso izmerili še nikoli prej.

Dr. Schwartz se je eni od svojih študij ukvarjal tudi z udeleženci seminarjev pri dr. Pearlu. V eni od študij je najprej izmeril sposobnost udeležence za občutek, uporabo, oddajanje in sprejemanje svetlobe ter drugih elektromagnetnih frekvenc pred udeležbo na seminarju in takoj po njem. Njegove ugotovitve so bile dramatične. Od več kot 100 sodelujočih v študiji so vsi seminar zapustili s trajno razširjeno elektromagnetno sposobnostjo, ne glede na to, ali so bili popolni novinci ali pa so že od prej poznali in se ukvarjali z drugimi energijskimi metodami.

 

Druga študija, ki jo je dr. Schwartz izvedel s kolegico dr. Ann Bladwin se je nanašala na test obsega gibanja poškodovane rame. S študijo so želeli preveriti, ali 10-minutna seansa z Reconnective Healingom® poveča obseg gibanja pri ljudeh, ki imajo medicinsko diagnozo »zamrznjene rame« ali drugo stanje, ki rami preprečuje naravno gibanje, kot so poškodbe, artritis, posledice kirurških posegov. Rezultati so pokazali, da 10-minutna seansa Reconnective Healinga bistveno izboljša obseg gibanja v povprečju za 26 stopinj. Novi obseg gibanja je bil bistveno večji, kot če bi namesto Reconnective Healinga uporabili fizioterapijo. Reconnective Healing je tudi občutno zmanjšal raven bolečine pri testirancih, ki se jim je povečal obseg gibanja.

  

 

V še eni študiji so znanstveniki proučevali, kolikšno količino svetlobe in drugih elekromagnetnih frekvenc oddajajo praktiki različnih energijskih tehnik, kot so Reiki, Johrei, Qi Gong in podobne. Poleg teh tehnik so proučevali tudi frekvence Ponovne povezave. Raziskava je temeljila na ugotovitvah dr. Fritza Alberta Poppa, ki je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja med prvimi odkril, da so vsa živa bitja svetlobna bitja, ki ves čas imitirajo določeno raven svetlobe. Popp je to svetlobo meril z občutljivim merilcem emisij biofotonov (Bio Photo Emmision Meter). Raziskava je pokazala, da praktiki Reconnective Healinga (praktiki zdravljenja s ponovno povezavo) niso »normalni ljudje«, saj oddajajo povečano raven svetlobe tudi takrat, kadar so »izključeni« (ko ne oddajajo ničesar). Ko pa se praktiki Reconnective Healinga® »vključijo«, povečajo tako amplitudo kot oscilacijo elektromagnetnih frekvenc okrog svojih teles. In ne samo to, raziskava je še pokazala, da se ob vključitvi frekvenc začne ustvarjati val »energije«, ki ga ni mogoče izmeriti pri nobeni energijski tehniki. Znanstveniki so izmerili tudi spremembo ravni absorbcije gama žarkov ob prisotnosti kalija v mehkih tkivih. Pri Reconnective Healingu sta jih absorbirala tako praktik kot tudi klient. Ločene raziskave različnih pristopov bioenergijskega zdravljenja pa so pokazale, da je med ozdravitvijo in absorbcijo gama žarkov pomembna povezava.

 

Dr. Glen Rein, direktor Raziskovalnega laboratorija za kvantno biologija iz New Yorka, je proučeval učinke Reconnective Healinga na deoksiribonukleinsko kislino (DNK), molekulo nosilko genetske informacije v vseh živih organizmih. Pri eksperimentu je dr. Rein uporabil spektra-foto-meter. V študiji so rastlinsko DNK »šokirali« z vročino ali elektriko. Znano je, da se dvojna vijačnica DNK ob šoku razklene. Če pustimo, da se pozdravi sama, se bo DNK v določenem času samodejno sklenila. Nato je dr. Rein zdravljenje DNK podvrgel različnim energijskim tehnikam – Reikiju, Johreiju, Jin Shiu in Reconnective Healingu®. Rezultati študije so bili presenetljivi. Ko je dr. Rein pri zdravljenju DNK uporabil Reiki, Johrei in Jin Shi se je DNK sklenila počasneje, kot če bi jo pustili pri miru. Pri uporabi Reconnective Healinga se je NDK sklenila hitreje, poleg tega pa so se v DNK popravile napake, ki so bile prisotne že pred šokom. Eksperiment je potrdil, da je Reconnective Healing drugačen od česarkoli drugega in da ima neposreden učinek na DNK živih organizmov. Nadaljnje raziskave, ki sta jih s človeško DNK izvedla Dr. Gary Schwartz in dr. Mary Flores so potrdile učinek Reconnective Healing tudi na DNK človeka.

 

Dr. Konstantin Korotkov, profesor na Univerzi v St. Peterburgu je s svojimi napravami potrdil ugotovitve tako Tillerja kot Schwartza. Tudi Korotkov je izmeril in dokumentiral obširni učinek polja na seminarjih z dr. Ericom Pearlom, ki ga je poimenoval »učinek koherence«. Ta učinek je bil na seminarju še posebej močan, ko so se udeleženci učili novih konceptov in znanj. Naprave so ga zaznale v obliki visokih odklonov tako po intenziteti kot tudi velikosti polja v prostoru. Kot teoretizira Korotkov, je prav učinek koherence tisti, ki omogoča običajnim ljudem, da se navzamejo novih sposobnosti in postanejo »mojstri zdravilci« v samo nekaj dneh seminarja. Prav tako je Korotkov ugotovil, da so tudi tisti, ki so zgolj sedeli v seminarski sobi, prejeli pozitivne učinke na zdravje. Prav nič neobičajnega ni bilo, da so ljudje izkusili fizične in druge ozdravitve že s tem, ko se bili zgolj prisotni v sobi.

Dr. Korotkov se veliko ukvarja tudi s športniki ruske olimpijske reprezentance. V eni od študij so Reconnective Healing® uporabili na zdravnikih, raziskovalcih, terapevtih in olimpijskih športnikih. Rezultati so bili osupljivi. Študija je bila zasnovana tako, da so testiranci v dvodnevnem eksperimentu imeli zgolj pet ur časa za učenje in interakcijo s frekvencami Ponovne povezave. Vsakega udeleženca so izmerili pred, med in po eksperimentu, pri čemer so uporabili različne metodologije, vključujoč Korotkovo EPC (Electro Photon Capture) napravo, ki meri bioenergijsko polje okrog telesa človeka. Meritve s to napravo so uradno priznane v ruski splošni medicini, napravo pa redno uporabljajo pri razvoju športnikov v številnih olimpijskih disciplinah. Ko je dr. Korotkov meril udeležence med eksperimentom, je ugotovil, da so rezultati »zelo, zelo močni in zelo, zelo drugačni«, kot karkoli drugega, kar je do takrat izmeril pri delu s športniki. Še posebej je izpostavil, da je bil »izjemno pomemben« učinek Reconnective Healinga na energijski nivo športnikov. Tako športniki kot tudi testni subjekti so izkusili visoko povečanje nivoja energije. V povprečju se je pri vsakem bioenergijsko polje okrepilo za 17% ali več. Korotkov je bil nad rezultati izjemno navdušen, kakor tudi športniki, ki so poudarili, da so dejansko občutili frekvence Ponoven povezave in koristi, ki so jih izkušali v telesu.

 

V tem eksperimentu se je zgodilo tudi nekaj izrednega in nepričakovanega. Eden od športnikov je na testiranje prišel s svežim, štiri dni starim zlomom noge. Imel je hude bolečine in ker ni mogel stopiti na nogo je pri hoji uporabljal bergle. V dveh dneh testiranj je nekaj časa preživel na mizi kot testiranec in po samo nekajkratni interakciji s frekvencami ponovne povezave je lahko brez bolečine in opore stopil na nogo. Zdravniki so bili osupli nad ozdravitvijo.

Dr. Korotkova je ugotovitve, zbrane na podlagi triletnega proučevanje Reconnective Healinga®, leta 2011 objavil tudi v knjigi Science Confirms Reconnective Healing (Znanost potrjuje delovanje Reconnective Healinga). Kot je v njej zapisal Korotkov, rezultati kažejo statistično pomemben pozitiven vpliv Reconnective Healinga na funkcionalno stanje ljudi, njihovo humoralno dejavnost in telesno pripravljenost ter odziv na obremenitve. Raziskave so potrdile trajen učinek Reconnective Healinga ter njen pomen za zdravje ljudi in dobro počutje. Dr. Korotkov je ugotovil, da čeprav Reconnective Healing® ne deluje na temelju sproščanja, zmanjšuje tako stimulacijo simpatičnega kot parasimpatičnega avtonomnega živčnega sistema, še posebej, ko je oseba med procesom v stanju čustvene nenavezanosti, notranjega miru in povečanega zavedanja toka subtilne energije. Ti fiziološki odzivi so v skladu s principi Ponovne povezave, ki temeljijo na zaznavanju in kinestetični interakciji z energijskim poljem ter omogočajo pasiven pretok energije skozi telo. Eden od posebnosti učinkov Reconnective Healinga je tudi prestukturiranje polja v prostoru, kjer poteka proces, ki vpliva na vse prisotne.

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani